Izjava o strateški in civilizacijski uvrščenosti Slovenije

Prevod izjave Katedrale svobode v zvezi z nedavnimi varnostnimi in zunanjepolitičnimi nerodnostmi slovenske vlade.

V primeru razlikovanja med slovenskim prevodom in angleškim originalom velja angleški original.

V kontekstu zaskrbljujočih dejavnosti sedanje slovenske vlade želimo ponovno poudariti trdno in trajno navezanost slovenskega naroda na vrednote in institucije Zahoda.

Slovenska nacionalna identiteta je bila, razen v obdobju med letoma 1945 in 1990, utemeljena na tradicijah Zahoda. Od padca komunizma in po osamosvojitvi je bila Slovenija utemeljena na močni zavezanosti demokraciji, osebni svobodi, vladavini prava, prostotržnemu gospodarstvu in učinkovitem multilateralizmu.

Naše članstvo v Evropski uniji, Natu in OECD ne odraža le geopolitične, temveč tudi civilizacijsko izbiro.

Še naprej neomajno podpiramo transatlantsko zavezništvo in kolektivno varnostno arhitekturo, ki jo zagotavlja. NATO je temelj strateške drže Slovenije in verjamemo, da so obrambne zaveze, vključno s tistimi glede razvoja zmogljivosti in proračunskih zavez, bistvene za našo verodostojnost kot zaveznikov.

Izražamo tudi polno solidarnost z Ukrajino ob ruski agresiji. Ukrajinski boj ni le boj za njeno lastno suverenost, temveč za pravico svobodnih narodov, da svobodno izberejo svojo prihodnost. Slovenija mora enotno s svojimi evropskimi in evroatlantskimi partnerji Ukrajini ponuditi ne le humanitarno, temveč tudi vojaško pomoč.

Glede razmer na Bližnjem vzhodu ostajamo globoko zavezani trajnemu in pravičnemu miru, ki ga je mogoče doseči šele, ko bodo vsi priznali pravico države Izrael do obstoja. Teroristični napad in grozodejstva, ki jih je 7. oktobra 2023 zagrešil Hamas – organizacija, ki si odkrito prizadeva za uničenje Izraela – so bili oster opomin na grožnjo, s katero se soočajo zahodne demokracije. Pridružujemo se mednarodni skupnosti in pozivamo k takojšnji izpustitvi vseh talcev in k odgovornosti odgovornih. Hkrati delimo globoko zaskrbljenost zaradi humanitarnih žrtev v Gazi in verjamemo, da morajo vojaške akcije voditi načela sorazmernosti in zaščite civilistov. Pravice Izraela do samoobrambe in sočutja do nedolžnih življenj ne smemo obravnavati kot medsebojno izključujočih se, temveč kot izraza naših skupnih moralnih in pravnih zavez.

V tem kontekstu se čutimo dolžne izraziti zaskrbljenost zaradi nekaterih nedavnih odločitev in gest sedanje slovenske vlade, vključno s:

• političnim hazarderstvom s članstvom Slovenije v Natu;

• zavajanjem glede bodočih obrambnih izdatkov;

• brezpogojnim priznanje države Palestine v okoliščinah, ki tvegajo legitimizacijo Hamasa, ter uvedba sankcij proti Izraelu.

Vsi ti koraki kažejo na premik v zunanji politiki, ki odstopa od dolgoletne strateške usmeritve Slovenije. Ti koraki vzbujajo dvome o usklajenosti vlade z osrednjim varnostnim in diplomatskim konsenzom Zahoda.

Podobni pomisleki se pojavljajo tudi glede domačega dogajanja, kjer zaskrbljujoči premiki vključujejo poskuse političnega vpliva na neodvisne institucije, vključno s sodstvom in javnimi mediji; simbolična prizadevanja za rehabilitacijo zapuščine nedemokratičnega komunističnega režima iz let 1945–1990; in zavračanje resolucije Evropskega parlamenta 2025/2575(RSP) o varovanju spomina na žrtve komunizma.

Tako mednarodne kot domače dejavnosti sedanje oblasti ne le, da tvegajo odtujitev Slovenije od glavnega toka demokratične Evrope, temveč tudi spodkopavajo temeljna načela, na katerih je bila naša republika ustanovljena leta 1991, in ne spoštujejo vrednot, ki jih je slovensko ljudstvo z veliko večino podprlo na referendumih – najprej v podporo neodvisnosti in demokraciji, kasneje pa v prid vstopu v Evropsko unijo in NATO.

Našim mednarodnim partnerjem, zaveznikom in prijateljem želimo zagotoviti, da veliki deli slovenske družbe še naprej vidijo naše mesto trdno v zahodnem zavezništvu, ob boku tistih, ki zagovarjajo svobodo, mir in dostojanstvo človeške osebe. Slovenija je in bo ostala zanesljiva evropska in zahodna partnerica – tista, ki verodostojno prispeva k obrambi naše skupne zapuščine v času naraščajoče globalne negotovosti.

Ljubljana, julij 2025.

Za Katedralo svobode:

• Žiga Turk, profesor, nekdanji minister,

• Dimitrij Rupel, prvi in dolgoletni zunanji minister,

• Peter Jambrek, prvi predsednik ustavnega sodišča,

• Ernest Petrič, nekdanji predsednik ustavnega sodišča,

• Alenka Puhar, avtorica,

• Ivan Štuhec, teolog,

• Tomaž Zalaznik, avtor in založnik.

Izjavo so že podprli:

• Alojz Peterle, prvi demokratično izvoljeni predsednik slovenske vlade,

• Janez Janša, trikratni predsednik vlade, predsednik SDS,

• Tina Bregant, predsednica Slovenske ljudske stranke,

• Andrej Drapal, filozof,

• Andrej Jemec, slikar, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti,

• Jožef Jerovšek, nekdanji predsednik odbora DZ za zunanje zadeve,

• Jelko Kacin, nekdanji obrambni minister, nekdanji veleposlanik pri Natu,

• Tone Kajzer, nekdanji veleposlanik v ZDA, podpredsednik Svetovnega slovenskega kongresa,

• Milček Komelj, umetnostni zgodovinar, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti,

• Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta, predsednik stranke FOKUS,

• Jožef Muhovič, slikar, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti,

• Janez Podobnik, nekdanji predsednik slovenskega parlamenta,

• Brane Senegačnik, pesnik, izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti,

• Tomaž Štih, avtor,

• Romana Tomc, evropska poslanka,

• Matej Tonin, nekdanji obrambni minister, predsednik Nove Slovenije.

• Gregor Virant, nekdanji minister za javno upravo.

Izjavo lahko podprete ali jo komentirate na tej povezavi:

---