Krizna in reforma vlada

Katedrala se vključuje v razpravo o vladi v senci, vladi narodne enotnosti, vladi narodne rešitve, tehnični vladi ali vladi velike koalicije.

Nova vlada je lahko izvoljena, če se razpusti državni zbor in se razpišejo nove predčasne volitve. To se dogodi, če vlada pri  glasovanju o zaupnici ni dobila podpore večine vseh poslancev (117. člen ustave), državni zbor pa v roku ne izvoli novega predsednika vlade. Tudi če predsedniku vlade iz katerega drugega razloga preneha funkcija (če odstopi, je razrešen, če v roku ne predloži predloga za imenovanje članov vlade, če državni zbor v treh mesecih po nastopu funkcije vlade ne imenuje še neimenovanih ministrov, 11. člen zakona o vladi), državni zbor pa ne izvoli novega predsednika vlade, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše predčasne volitve.  

Novega predsednika vlade državni zbor v primeru konstruktivne nezaupnice izvoli na predlog najmanj desetih poslancev z večino glasov vseh poslancev. V primeru zaupnice in interpelacije vlade predsednik republike po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin predloži državnemu zboru kandidata za predsednika vlade. Po izvolitvi predsednik vlade predlaga državnemu zboru v imenovanje ministre.

Da bi prišlo tudi brez novih volitev do nove vlade  - tehnične, velike, narodne enotnosti in rešitve – mora biti torej v državnem  zboru izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

• izglasovana konstruktivna nezaupnica vladi (deset poslancev),

• izglasovana nezaupnica vladi na podlagi interpelacije vse vlade (deset poslancev),

• izglasovana nezaupnica vladi na zahtevo predsednika vlade o zaupnici,

• če predsedniku vlade iz kateregakoli drugega razloga preneha funkcija (odstop, razrešitev).

Vlada RS ima 19 resornih ministrov in 1 ministra brez resorja (za Slovence v zamejstvu in v svetu) ter lahko tudi dva ministra brez resorja v pomoč predsedniku vlade, torej skupaj največ 22 ministrov.

Lahko pa državni zbor sam z zakonom določi število ministrstev, tako da sprejme novi zakon o vladi oziroma na novo določi število in nazive resornih ministrov. In, na primer, sestavi vlado z devetimi člani -  poleg predsednika vlade še z osmimi resornimi ministri. Recimo:

• finance

• pravosodje in notranje zadeve

• obramba

• zunanje in evropske zadeve[1]

• gospodarstvo[2]

• infrastruktura[3]

• izobraževanje in znanost [4]

• socialne zadeve[5]

Sestava vlade

Predsednik vlade, izbran z žrebom ali soglasjem izmed naslednjih štirih političnih osebnosti, ki tvorijo neformalno mandatarsko skupino (navedenih po abecednem redu):

• Janez Janša, Milan Kučan, Anže Logar in Borut Pahor,

• preostalih pet ministrov imenujejo parlamentarne stranke, vsaka po enega.

Osem resornih ministrov razporedi neformalna mandatarska skupina štirih političnih osebnosti.

Vlada v roku treh mesecev sprejme nacionalni reformni program s konkretnimi izvedbenimi točkami. Program se v naslednjih treh mesecih operacionalizira  v finančnem,  kadrovskem, organizacijskem in časovnem pogledu. Konsolidacija nacionalnega reformnega programa v roku do 25. junija 2024 pomeni izrecno zavezo slovenskega političnega razreda za konec tranzicijske konfrontacije in stagnacije.

Katedrala svobode, 9. in 10. novembra 2023.
(na 33. obletnico odločitve za plebiscit)

---

[1] Z Uradom za Slovence v zamejstvu in v svetu, OZN, EU in NATO.

[2] S turizmom, kmetijstvom in gozdarstvom.

[3] Z energijo, naravnimi viri, prostorom, okoljem in podnebjem.

[4] S šolstvom, univerzami, inovacijami in kulturo.

[5] Z zdravjem, prehrano, delom, družino in športom.

---

PRAVNE PODLAGE

111. člen

(volitve predsednika vlade)

Predsednik republike po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin predloži državnemu zboru kandidata za predsednika vlade.

Predsednika vlade voli državni zbor z večino glasov vseh poslancev, če ni s to ustavo drugače določeno. Glasovanje je tajno.

Če kandidat ne dobi potrebne večine glasov, lahko predsednik republike po ponovnih posvetovanjih v štirinajstih dneh predloži drugega ali ponovno istega, kandidata, prav tako pa lahko predlagajo kandidate tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. Če je bilo v tem roku vloženih več predlogov, se glasuje o vsakem posebej, in sicer najprej o kandidatu predsednika republike, če ta ni izvoljen, pa še o drugih kandidatih po vrstnem redu vložitve predlogov.

Če ni izvoljen noben kandidat, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve, razen če državni zbor v oseminštiridesetih urah z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev ne sklene izvesti ponovne volitve predsednika vlade, kjer zadošča za izvolitev večina opredeljenih glasov navzočih poslancev. Na ponovnih volitvah se glasuje o posameznih kandidatih po vrstnem redu števila glasov, dobljenih pri prejšnjih glasovanjih, nato pa o novih, do volitev vloženih kandidaturah, med katerimi ima prednost morebitni kandidat predsednika republike.

Če tudi pri teh volitvah noben kandidat ne dobi potrebne večine glasov, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve.

112. člen

(imenovanje ministrov)

Ministre imenuje in razrešuje državni zbor na predlog predsednika vlade.

Predlagani minister se mora pred imenovanjem predstaviti pristojni komisiji državnega zbora in odgovarjati na njena vprašanja.

116. člen

(nezaupnica vladi)

Državni zbor lahko izglasuje nezaupnico vladi le tako, da na predlog najmanj desetih poslancev z večino glasov vseh poslancev izvoli novega predsednika vlade. S tem je dotedanji predsednik vlade razrešen, mora pa skupaj s svojimi ministri opravljati tekoče posle do prisege nove vlade.

Med vložitvijo predloga za izvolitev novega predsednika vlade in volitvami mora poteči najmanj oseminštirideset ur, razen če državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev ne sklene drugače, ali če je država v vojnem ali izrednem stanju.

Če je bil predsednik vlade izvoljen na temelju četrtega odstavka 111. člena, mu je izrečena nezaupnica, če državni zbor na predlog najmanj desetih poslancev izvoli novega predsednika vlade z večino opredeljenih glasov.

117. člen

(zaupnica vladi)

Predsednik vlade lahko zahteva glasovanje o zaupnici vladi. Če vlada ne dobi podpore večine glasov vseh poslancev, mora državni zbor v tridesetih dneh izvoliti novega predsednika vlade ali dotedanjemu predsedniku pri ponovljenem glasovanju izglasovati zaupnico, sicer predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve. Predsednik vlade lahko vprašanje zaupnice veže tudi na sprejem zakona ali druge odločitve v državnem zboru. Če odločitev ni sprejeta, se šteje, da je bila vladi izglasovana nezaupnica.

Med zahtevo za glasovanje o zaupnici in glasovanjem mora poteči najmanj oseminštirideset ur.

Državni zbor lahko izglasuje nezaupnico vladi – na predlog najmanj desetih poslancev, z večino glasov vseh poslancev.

Deset poslancev tudi lahko sproži v državnem zboru interpelacijo o delu vlade in če večina vseh poslancev izreče nezaupnico vladi, državni zbor vlado razreši.

Predsednik vlade lahko zahteva glasovanje o zaupnici vladi, in če vlada ne dobi podpore večine glasov vseh poslancev, mora državni zbor v tridesetih dneh izvoliti novega predsednika vlade, ker se šteje, da je bila vladi izrečena nezaupnica.

Torej lahko pride do zamenjave vlade na predlog najmanj desetih poslancev (nezaupnica in interpelacija) ali na predlog predsednika vlade (zaupnica).

Vedno pa gre za nezaupnico vladi, ki jo izreče državni zbor z večino vseh poslancev.