Turk drugi knjigi na pot
Kratek nagovor Žiga Turka na predstavitvi zbornika Soglasje za zgodovinski trenutek - Pot do zmage.
Spoštovani!
Edvard Kardelj je menda enkrat rekel, s knjigo nad knjigo. To je bilo takrat, ko je partija nadzorovala tiskarne in je šla nad knjigo z bajonetom.
Mi tule danes gremo s knjigo nad TikTok, Instagram in vlado, ki pravo, vladne medije in vladne nevladne organizacije zlorablja za oviranje političnih nasprotnikov.
Na Katedrali z zaskrbljenostjo opazujemo degradacijo predvolilnega procesa. Namesto soočenja mnenj o preteklih dosežkih in prihodnji smeri, je javni prostor zasičen s škandali, senzacionalizmom in osebnimi diskreditacijami.
Boris Johnson je temu rekel strategija mrtve mačke, pač vržeš mrtvo mačkov prostor in vsi govorijo samo še o njej. Steve Bannon govoril o tem, da preplaviš javni prostor z greznico in tako ustvariš informacijski kaos, da bi se izognil resni razpravi.
Takšen pristop vladnih medijev in vladnih nevladnih organizacij ni le intelektualno podhranjen, temveč spodkopava temelje demokratične legitimnosti.
Med tem, ko se ukvarjamo mačkami in greznico, ko stari svet okrog nas razpada, se Slovenija sooča z resnimi strukturnimi izzivi, ki zahtevajo odgovore, temelječe tako na empiričnih dejstvih in na jasnih idejnih izhodiščih na treh področjih.
Strukturni izzivi
Demografska in fiskalna vzdržnost: Potrebujemo realne rešitve za vprašanja kulturnega, demografskega in ekonomskega preživetja slovenskega naroda, ki ne bodo obremenile prihodnjih generacij ne z demografskimi, ne s finančnimi hipotekami, kot se je to dogajalo zadnja štiri leta.
Gospodarska konkurenčnost: Čas je za razpravo o deregulaciji, debirokratizaciji in davčni politiki, ki spodbuja ustvarjanje dodane vrednosti namesto njene redistribucije. Gospodarstvo in delovni ljudje ne sme biti še štiri leta sovražnik ljudstva.
Vladavina prava in institucionalni red: V tem mandatu nismo imeli vladavine odlokov, zakonov in poslovnikov, ampak vladavino večine. Zahtevamo jasne zaveze k spoštovanju demokratičnih tradicij, ustavnih načel in krepitvi institucij, ki so branik pred avtoritarizmom.
Tri ključna vprašanja
Tri ključna vprašanja teh volitev pa presegajo posamična programska izhodišča.
Najprej gre za vprašanje soglasja o naši temeljni identiteti in prihodnosti: ali bo Slovenija svojo identiteto utrdila kot moderna, zahodna in podjetna država Srednje Evrope, zavezana demokraciji, vladavini prava in tradiciji zahodnoevropskega humanizma, ali pa bo drsela nazaj v politične vzorce in miselno zaprtost Balkana in neuvrščenih, kjer namesto argumentov odločajo klientelizem, korupcija in avtoritarna miselnost.
Drugič, gre za vprašanje o tem, ali je bila Slovenija zadnja štiri leta vodena dobro in si garnitura zasluži še en mandat, da konča zastavljeno delo, ali pa je tam, kjer je aktivno upravljala, delala škodo (npr. zdravstvo, policija, dolgotrajna oskrba, davki, gospodarstvo), kar pa je pustila pri miru, pa je po inerciji za silo delovalo (šolstvo, znanost).
Tretjič, gre za oceno programov, ampak ne programov vlade: vlado ocenjujemo po narejenem, ne po obljubah. Gre za oceno programov opozicije.
Ali bo Slovenija prijazna do tistih, ki ustvarjajo, ali do tistih, ki trošijo? Ali bo zviševala davke, ali bo optimizirala porabo? Ali bo socialno pomagala tistim, ki se trudijo, pa so imeli smolo, ali bo pomagala tistim, ki se jim ne ljubi in izkoriščajo socialno državo? Ali bo korekten član mednarodnih povezav in zavezništev, ali pa bo držala figo v žepu.
Skratka
O tem si želimo ostre in vsebinske diskusije. Naj gre Slovenija naprej, nazaj, ali pa naj stopica na mestu. To je namreč tisto, o čemer bi morali odločati volivci, ne pa o tem, koliko jim je kateri od politikov na videz simpatičen.
Kako naprej, okrog česa potrebuje soglasje naša prihodnost, to je v pričujoči knjigi.